»Začeli bomo z Orsonom Wellesom, ker je največji pripovednik zadnjih 200 let ... Mnogi ljudje so upravičeno skeptični, ko gre beseda o vplivu UI na film. Upamo, da bodo na tem primeru razumeli, da ima lahko UI tudi zelo pozitiven doprinos k zgodbam.«
»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«
»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«
»Sumničavost, ki smo jo sicer v zadnjih letih gojili do takšnih 'prestopniških' del, je ublažilo že to, da se je s svojim režijskim debijem prebil skozi ostro selekcijsko sito tako pomembnega festivala, kot je beneška Mostra.«